Limona je zelo dobro poznan mediteranski sadež, ki naj bi sicer izviral iz predela današnje Indije. Uporabljajo jo skoraj po vsem svetu. Uživamo jo lahko samo olupljeno, kot sadež, vendar le v majhnih količinah saj ima močno kislino. Bolj razširjena uporaba je limoninega soka za pripravo limonad ali popestritev okusa različnim jedem in pijačam.
Ima edinstven in osvežujoč okus
Lastnosti
- Visoka vsebnosti vitamina C (z 1dcl soka zaužijemo 200% potrebo telesa po tem vitaminu)
- vutamine A, D, E, K, B6 in B12
- kalcij potasium magnezij, bron ter nekaj proteionov.
Popolno informacijo o hranilni vrednosti in vsebnosti v limoninem soku si lahko preberete na tej povezavi.
Limona je odličen vir vitamina C, ki je osnovni vitamin za učinkovito delovanje celotnega telesa. Vitamina C ne moremo zaužiti preveč, saj ga telo izloči le količino kar ga potrebuje, višek pa izloči. Zato je vitamina C vedno bolje zaužiti preveč, kot pa premalo.
Morebitni neželeni učinki
Sok čiste limone ima lahko dražilen vpliv na želodec, zato jo uživamo razredčeno. Če sok limone dodajamo čajem, bodimo pozorni da temperatura čaja ne presega 40 stopinj Celzija, saj se vitamin C pri višjih temperaturah uniči in uživanje ni več tako koristno.
Bodite pozorni, da limone ne jeste v kombinacij z mlekom, vsaj v razmaku 2 uri.
Uporaba
a) v prehrani
Limonin sok lahko uživamo razrečen z hladno vodo, kot osvežilna limonada.
Odlično se poda tudi k zeliščnim čajem.
Dodamo pa jo lahko tudi različnim jedem v obliki lupine ali soka. Zelo dobro se poda k pečenim ribam in ocvrtemu mesu, saj pomaga razgraditi nasičene oljne maščobe.
b) v naravni kozmetiki
Sok limone lahko uporabimo za čiščenje kože, za vlažittev kože ali las. Odlična pa je tudi za čiščenje kože.
Limonovec citrus lemon je zimzelena trajnica. Ima majhne enojne mesnate liste temno zelene barve. Cvet je bel, plodovi pa so rumeni sočni sadeži z veliko tekočine. Najbolje uspeva na sončnih do pol sončnih legah. Ne prenese temperature pod 2 stopinji C, optimalno pa uspeva pri 24 – 28 stopinj C.
Kje raste
V Sloveniji je prosto rastoče ne najdemo, saj so zimske temperature prenizke. Zunaj lahko raste le na Primorskem
Rastlino pa si lahko vzgojimo sami iz semena ali si kupimo sadiko. Seme limonovca lahko dobimo iz vsake limone (limonine koščice), dobro pa je, da si za lastno vzgojo pridobimo seme ekološko pridelane limone iz naše bližine, na primer slovenske Primorske.
Če rastlino vzgajamo, ji moramo zagotoviti, da temperature pozimi ne pridejo pod 2 stopinji C.
Čas nabiranja
Limono oberemo, ko so sadeži dozoreli, od konca avgusta do začetka oktobra.
Seme limonovca izločimo iz limone in ga speremo pod vodo. Posadimo ga v majhen lonček s kvalitetno humusno, ilovnato zemljo z veliko drenaže. To zemljo lahko pognojimo le z iztrebki deževnikov, da z močnejšimi gnojili ne poškodujemo mladih koreninic.
V dobro zalito zemljo naredimo luknjico in vanj vstavimo seme limone, ter ga rahlo pokrijemo z zemljo. Lonček nato pokrijemo s čisto, prozorno plastično za živila, tako da vrh lončka popolnoma zapremo. Lonček postavimo na temen in topel prostor za 7 dni.
Najboljši dan za setev je “dan za plod” po setvenem koledarju Marije Thun.
Po 7 dneh bo seme vzklilo. Odstranimo vrečko, zemljo dobro zalijemo s škropilko, da ne poškodujemo poganjka. Ter paazljivo zavijemo nazaj v vrečko, kot prej in postavimo na svetlobo. Na ta način mlademu poganjku zagotovimo zelo vlažen zrak, ki ga potrebuje ter svetlobo da lahko razvije prve liste.
Shranjevanje
Limono je najbolje, da jo uporabljamo svežo. Višek pridelka pa lahko shranimo na hladen in suh prostor. Limone lahko tudi zamrznemo.
Pingback: Ingverjev napitek za nepremagljivo odpornost — Naravne jedi .si